Para-zebra.si

Ali je paragangliom rak?



Navajeni smo, da ob besedi »tumor« najprej pomislimo na razliko med »benignim« (kar nam pomeni nekaj nenevarnega) in »malignim« (kar laiki razumemo kot »rak«, torej nekaj smrtonosnega, terminalnega). Paragangliomi pa so nevroendokrini tumorji, ki jim ne moremo določiti benignosti ali malignosti: trenutno ni nikakršnega testa, ki bi nam lahko povedal, ali je tumor benigen ali maligen.

Svetovna zdravstvena organizacija paragangliome umešča med tumorje s kontinuumom tveganja. Trenutno ni veljavnega ali potrjenega sistema histološkega razvrščanja. Paragangliomi ostajajo tumorji nejasnega biološkega potenciala in se ne smejo opisovati ali določati kot benigni. Malignost (torej to, kar pacienti razumemo kot »rak«) feokromocitomov in paragangliomov se določi ob prisotnosti (oddaljenih) metastaz. Trenutno ni znana nobena histološka lastnost, ki bi določevala možnost metastiranja. Povedano drugače, nobena biopsija, histološka analiza, citološka analiza ali kaj drugega vam ne more povedati, ali je tumor benigen ali maligen. Vsak tumor ima »nedoločljiv potencial, da metastira«, vendar se to ne zgodi v vsakem primeru. Tudi časovni okvir, v katerem do tega (lahko) pride, je nedoločljiv. Zaradi nedoločljivosti možnosti za metastiranje je nujno, da se vse paciente s paragangliomi spremlja vseživljenjsko. Približno polovica pacientov s ponovljenimi tumorji razvije metastaze. Približno toliko pacientov z metastazami (40 - 45 %) z boleznijo živi več kot 5 let.

Torej – ali imam raka? Nikakor ne moremo mimo teže te besede. Njena raba pa je odvisna od vašega stališča. Zaradi specifične nedoločljivosti benignosti/malignosti nekateri govorijo o tem, da je paragangliom vedno »rak«, četudi ne razvije metastaz. Drugim je beseda pretežka in nosi prevelik pomen končne, smrtne bolezni, in jo zato uporabljajo le, če do metastaz zares pride. Vsekakor pa po priporočilih in smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o paragangliomih ne bi smeli govoriti kot o benignih, še posebno, če to v praksi pomeni manjšo pozornost, daljše čakalne dobe med pregledi in zdravljenjem ali celo odsotnost rednega vseživljenskega spremljanja pacienta!


Dodatni viri:

Zdravljenje <
Genetika